Cerkvica sv. Miklavža je na nadmorski višini 667,7 m in 7 km oddaljena od župnijske cerkve sv. Jurija. V svoj objem in varstvo zbira samotne kmetije, posejane po jugozahodnem delu hribovja Savinjske doline. Postavljena je na malo vzpetino nad Tisovo ravnjo ali, kot tudi rečemo, na Tisovo goro. Od nje je čudovit razgled na velik del Savinjske doline.
Cerkev je omenjena že v urbarju ojstriškega gospostva leta 1483. Stavba je v jedru srednjeveška. Dolga je 15,06 m, 6,08 m široka in 5,03 m visoka.
Prezbiterij je bil zgrajen v 17. stoletju. Leta 1865 so cerkev obokali, razširili okna in ji prizidali zakristijo. Pri tem so odstranili ravni leseni strop, poslikan s strahotnimi figurami (»mit Schauer erregenden Figuren bemalt«).
V notranjščini sta ladja in prezbiterij obokana s češkimi kapami. V ladji podpirajo obok masivni stolpi trapeznega prereza.
Cerkev je leta 1631 imela le dva oltarja. Glavni je bil posvečen sv. Miklavžu, stranski pa sv. Florijanu. Leta 1868 je cerkev dobila tri nove oltarje. Nov glavni oltar je stebrnega tipa in še vedno posvečen sv. Miklavžu. Na njegovi levi strani stoji kip sv. Antona Padovanskega, na desni pa kip sv. Janeza Krstnika. Stranska oltarja imata samo po en kip. Desni je posvečen sv. Florijanu. Prvotni kip sv. Florjana je bil odtujen. Sedanjega so leta 2001 v dar podarili gasilci vseh treh društev v župniji. Levi stranski oltar pa je posvečen sv. Primožu. Na vrhu stranskih oltarjev so podobe Srca Jezusovega in Marijinega.
Prižnico je leta 1868 izdelal Andrej Cesar. Na vrhu sta dve tabli z desetimi Božjimi zapovedmi.
V cerkvi visi slika, olje na platno, iz leta 1699. Prikazuje sv. Florijana, ki gasi gorečo graščino Ojstrica. Pod njo je tudi zapis, ki se v prevodu glasi nekako takole: »13. 2. 1699 je v Ojstrici izbruhnil požar. Ko je neko hišo poškodoval do te mere, da so izpadla okna, je neka ženska molila k sv. Florjanu. Nakar je ogenj ugasnil sam od sebe. Naj se zato Bogu vedno izreka hvala. Amen. Od kdaj slika visi v tej cerkvi, je nemogoče ugotoviti. Morda je bila prinesena iz kapele Naše Ljube Gospe, ki jo je imela graščina Ojstrica, ali pa iz župnijske cerkve. Mogoče je tudi, da slika že od nekdaj visi ravno v tej cerkvici.
V zakristiji visi slika sv. Nikolaja iz 1. polovice 19. stoletja. Gre za sliko iz nekdanjega velikega bandera. Na zadnji strani, če sliko snamemo, je podoba sv. Primoža in sv. Florjana. Ko so kupili novo bandero, ki je še danes ohranjeno, so na njej upodobili sv. Miklavža ter sv. Florjana.
V cerkvi se nahaja tudi kip Lurške Matere Božje iz leta 1900, prenesen iz podrte kapele pri župnijski cerkvi.
Cerkev je tlakovana z opečnimi ploščicami.
Cerkev ima od leta 1859 nov zvonik, potem ko je leta 1858 v prejšnjega, lesenega, udarila strela. V zvoniku visijo trije zvonovi. Dva sta jeklena, kupljena po I. svetovni vojni. Tretji, manjši, je bronast, a je žal počen. Najverjetneje je navček iz župnijske cerkve.
Podružnica je imela še sredi 18. stoletja pokopališče.
V letih 2025/2026 je notranjščina cerkvice v temeljiti obnovi.