Veroučenci niso navadna skupina prijateljev ali sošolcev, veroučenci so Cerkev v malem. V župniji smo jih posebej veseli, ker so naše upanje prihodnosti. Veseli smo vsake njihove dejavnosti.
Posebna dejavnost vseh veroučencev je tudi vključitev v pobudo ‘Milijon otrok moli rožni venec’. Ta dejavnost temlji na vabilu sv. patra Pija iz Pietrelcine, ki je rekel: »Ko bo milijon otrok molilo rožni venec, se bo svet spremenil.« Od leta 2005, ko se je v venezuelski prestolnici Caracas zbralo nekaj otrok pred kapelo, da bi molili k Mariji, se ta pobuda vztrajno širi. Pri pobudi sodeluje vedno več otrok z vseh celin. Od leta 2024 se tej pobudi 18. oktobra pridružijo tudi naši veroučenci.
V naši župniji imamo posebne otroške šmarnice. Te se sicer pripravijo v okviru otroškega pevskega zbora. Otroci, včasih tudi njihove mame ali oče, pa nekateri mladi, katehistinja Urška berejo šmarnice. To lepo posnameji in ga. Maja to naloži na FB stran naše župnije. Tako lahko šmarnice vsak dan poslušamo preko FB. Enkrat tedensko pa se šmarnice zgodijo v živo v naši cerkvi. Otroci in starši, tudi babice in dedki radi pridejo k tem marnicam v živo. Modernejši pristop a ogledov na FB je zelo veliko.
Poleg otroškega zbora, kolednikov, jasličarjev so posebej opazne dejavnosti prvoobhajancev in birmancev.
Vsaka generacija prvoobhajancev se župniji predstavi s svojimi predstavitvenimi prošnjami. To naredijo prvič na praznik sv. Jožefa v okviru svete maše za očete. To je sveta maša, h kateri vsi veroučenci povabijo svoje očete. Skupaj z njimi tudi sedijo v klopeh.
Drugič se to zgodi na praznik Gospodovega oznanjenja – krščanski materinski dan. Takrat veroučenci povabijo k sveti maši svoje mame in tudi z njimi sedijo v klopeh. Otroški pevski zbor s petjem polepša slovesnost obe sveti maši..
Predstavitev prvoobhajancev se zaključi pri sveti maši na cvetno nedeljo. Takrat prvoobhajanci s seboj prinesejo belookrašene butare in se predstavijo z butaro v roki. Če vreme le dopušča, imamo v naši župniji blagoslov butar in zelenja pred cerkvijo. Po blagoslovu pa prvoobhajanci vodijo procesijo v cerkev.
Če se človek na cvetno nedeljo popoldne pelje skozi naša naselja, lahko na balkonih nekaterih hiš in stanovanj opazi te lepe bele butare in v mislih Jezusu priporoči bodočega prvoobhajanca, prvoobhajanko.
Še več aktivnosti se dogaja v birmanski skupini. Njihova Pri pripravi na birmo njihova katehistinja zasleduje tri cilje:
– poglabljanje osebne vere, Boga postaviti na prvo mesto v življenju,
– utrditi versko znanje,
– se vključiti v dogajanje, dejavnosti in življenje Cerkve (župnijske in širše).
Vsi kandidati za prejem zakramenta birme se župniji predstavijo in prosijo za molitev oziroma molitvenega botra. Tako župljan, ki se javi posameznemu birmancu, nato moli na čas Svetemu Duhu zanj.
Birmanska skupina na veliki čertrtek vodi molitev (rožni venec) pred Božjo ječo.
Na veliki petek ob uri Jezusove smrti v župnijski cerkvi ob podobah križevega pota vodi molitev križevega pota.
Čeprav to ni in ne sme biti prisila, številni veroučenci lepo sodelujejo. Vsaka generacija si najde kakšno novo obliko dejavnosti: peka božičnih piškotov, čiščenje cerkve, molitev za nove duhovne poklice, postavljanje jaslic, butara velikanka, misijonska skupina, priprava na animatorstvo v župnijskem Oratoriju, sodelovanje pri koledovanju …
Birmanska skupina 2025, tako fantje kot dekleta, so se odločili za peko božičnih piškotov. Štiri petke pred adventno nedeljo skupaj z veroučiteljico v veroučni kuhinji pečejo piškote. Najmanj štiri različne recepte. V nedeljo po sveti maši, ko člani Župnijskega sveta župljanom postrežejo s čajem in kuhančkom, so mladi postregli s piškoti. Župljani so zadovoljno prikimali, pokušali različne piškote, spraševali po receptu in mlade pohvalili ali jim čestitali za trud in pridnost.
Slika št.
V birmanski skupini 2017 je vzklila ideja o skupini, ki bi naredila jaslice. Veroučiteljica je povabila k sodelovanju g. Draga Kozinca, ki je bil predsednik slovenskih jasličarjev. Že za 1. aventno nedeljo so zakrili stranski (Marijin) oltar in pričeli z delom. To simbolično zakritje je ves adventni čas vznemirjalo župljane. Štiri adventne petke in sobote so se učili in delali. Na pomoč je priskočil g. župnik in gospodarski svet, kupili so nove jaslice mojstra Vojka Hribarja. Posebej pa je skupino z molitvijo podpirala babica enega izmed članov skupine. In uspelo je. Še več kot uspelo.
Na sveti večer, 24. decembra 2016, pri svetonočni sveti maši za otroke so birmanci jaslice slovesno odkrili. V cerkvi je bilo najperj čutiti tiho pričakovanje, nato pa slišati vzdihe občudovanja. V hlevčku je bila osvetljena sveta družina, na betlehemskih poljanah je bilo več kot sto ovčk, ogenjček, ob katerem so se greli pastirci, tudi voda ni manjkala …
Še v božičnem času je g. Drago Kozinc pa je vso birmansko veroučno skupino 2017 povabil na ogled razstave jaslic v Jurklošter in župnijskih jaslic v Radečah, ki jih je postavil in moderiral prav on.
Jasličarska skupina ojstaja, sicer se je precej spremenila, glavni ustvarjalec Damjan Lesjak pa ostaja.
+ slika št.
Birmanska skupina 2017: Molitev za nove duhovne pokice. To skupino so setavljala dekleta (Ema, Natalija, Lucija, Tinkara,Tina in še ena Ema). Za leto 2018 smo se v naši župniji pripravljali na slovesnost nove maše. Birmanska skupina je molia za stanovitnost in svetost novomašnika. To skupino lahko štejemo kot predskupina današnje molitvene skupine za duhovne police, ki je nastala takoj po novi maši 1918 kot obljuba novomašniku. Seveda ta dekleta v njej na sodelujejo, ker so sedaj študentke (Ljubljana, Maribo,…) ali ne živijo več v naši župniji.
Slika št.
Velika skupina birmancev 2013 se je odločila izdelati butaro velikanko. To je bila posebna in zanimiva akcija. Začela se je že tri tedne pred cvetno nedeljo. Na pomoč je priskočil Miha, z nabiranjem leskovih šib pa še eden od starih očetov.
Na cvetno nedeljo so bili številni ljudje, ki so prišli k sveti maši, prijetno presenečeni. Predvsem otroci so nemo opazovali butaro velikanko. Kaj takega v naši župniji nismo videli že najmanj petdeset let. Birmanci, sedem fantov in dve dekleti, kar na lastno željo pa sta se pridružila še dva fanta iz prihodnje generacije birmancev, so pripravili to čudo. Dva tedna so nabirali zelenje, leskove šibe in pripravljali rože za okrasitev. Zadnji teden pa so skoraj vsak dan popoldne pletli. S spobudo in ob delu jim je ob strani stala katehistinja. Ob zaključku, ko je bilo potrebno narediti še podpore, pri nas jim rečemo žaure, pa še oče enega od mladeničev. Butare zaradi velikosti, merila je dobrih 16 metrov, namreč v cerkvi ni bilo mogoče postaviti pokonci. Zaradi varnosti je bilo potrebno biti zelo pazljiv.
Po sveti maši so številni župljani še kar ostali pred cerkvijo, izražali navdušenje nad mladimi in občudovali butaro. Mladim pa je od veselja žarel obraz. Še dodatno so se razveselili, ko sta pristopila cerkvena ključarja in še nekaj mož in so predlagali, da bodo butaro postavili pred cerkvijo. Prinesli so vrvi in butara je en, dva, tri stala kot ponosna lepotica pred cerkvijo. Še kakšen meter pa bi bila višja od cerkve.
Birmanska skupina 2013 je bila ena številčnejših v zadnjih letih. V njej je bilo tudi nekaj mladih posebno obdarjenih s talentom petja. Ti so za seboj potegnili tudi ostale. Ker je v tistih letih v župniji deloval tudi mladi organist Tilen Slakan, ga je veroučiteljica Vida nagovorila, da je po končani veroučni uri imel zanje še 30 minut pevskih vaj. Ko je birmovalec škof dr. Stanislav Lipovšek med 9-dnevnico na čast Svetemu Duhu prišel na srečanje z njimi, so mu pripravili celourni koncert. Ni se mogel načuditi, da lahko ti mladi fantje in dekleta tako pojejo. Uspel jih je vprašati samo darove Svetega Duha.
Slika št.
Posebej zanimiva skupina birmancev je bila misijonska skupina 2011. Pri veroučni uri pred misijonsko nedeljo jim je veroučiteljica Vida govorila o misijonskih deželah, razmerah v njih, o misijonarjih in o različnih možnostih pomoči misijonarjem. Omenila je tudi možnost ‘boterstva’. Veroučenka Klavdija je to možnost že poznala, saj so bili v njeni družini botri enemu fantu. Ob spoznavanju ‘botrstva’ je vzklila ideja o skupinskem botrstvu veroučne skupine in rodila se je MISIJONSKA SKUPINA SV. JURIJ OB TABORU. Njeni prvi člani so bili vsi veroučenci 9. razreda veroučnega leta 2011-2012 (Filip in Gregor, Klavdija, Ana, Alenka, Anja, Andreja, Renata, Tea), birmanci generacije 2011.
Prva odločitev je bila: “Botri bomo deklici!” Druga odločitev pa: “Denar bomo dobili z aktivnostmi!”
Katehistinja Vida je v naslednjem tednu preko Misijonskega središča Slovenije pridobila nekaj imen. Že naslednji teden je bila pri rednem verouku sprejeta nova odločitev: »Botri bomo mali deklici Selamawit Aymut, rojeni 6. 11. 2008 v Etiopiji, ki nima nikogar (starša sta se razšla in deklico pustila stari mami, ta je sedal umrla) zato deklica živi v sirotišnici.
Aktivnosti, s katerimi bomo prislužili denar, pa: pletenje in prodaja adventnih venčkov, izdelava bočičnih voščilnic ter peka in prodaja peciva. S temi akcijami (venčki, voščilnice in pecivo) smo zbrali precej sredstev.
Ob koncu veroučnega leta so dekleta in fanta odšli v srednje šole, v svet. Verouka ni več, tudi mladinskega verouka ni. Kaj bo z Misijonsko skupino sv. Jurij ob Taboru? Fanta in dekleta obljubljajo, da se bodo še dobili. Katehistinja pravi, da bo tega vesela. Vendar, če se to ne bo zgodilo, etiopska deklica ne bo brez botre. Bo pa katehistinja njena botra.
Vendar to ni bilo potrebno. Leto za letom so člani misijonske skupine (nekateri so zvesti vsa leta, nekaj je novih) z različnimi aktivnostmi zbrali dovolj sredstev za botrstvo Selamawit Aymut. Misijonsko središče nam je redno poročalo o njej. Poslali so nam celo kopijo njenega spričevala in njene fotografije. Zanimivo!
Konec leta 2025 so nam z Misijonskega središča Slovenije sporočili, da je naša varovanka žal svoje šolanje prekinila. Ker salezijanci nimajo več stika z njo in ne vedo, kje je, se botrstvo zanjo zakjučuje.
Zadnja slika Selamawit, ki smo jo prejeli.