V zgodovini je naša župnijska cerkev spreminjala svoj obseg in izgled. Prvič je omenjena 11. marca 1391, ko je vranski župnik Todorik Tewfel de Czersteten tržaškemu škofu Henriku prezentiral Janeza, sina pokojnega Konrada de Lok, za ordinacijo »ad titulum sue filialis ecclesie sancti Jeorii in Osterwicz«. Po svoji začetni velikosti je bila precej manjša od današnje.
Danes imamo cerkev, ki je bila temeljito prenovljena in povečana (od prvotne cerkve sta ostala samo zvonik in prezbiterij) v letih 1899-1900. Prenovljena je v neorenesančnem slogu. Načrte za obnovo je izrisal Ferdinand Gologranc, izvedel pa jih je Vincenc Grein. Cerkev je 11. julija 1900 posvelil škof Mihael Napotnik. Ob posvečenju še ni bila popolnoma opremljena z notranjo opremo.
Cerkev je pravilno orientirana (vzhod-zahod). Zvonik je na severni, zakristija na južni strani.
Dolžina cerkve je 30 m; širina ladje 8 m; širina ladje s stranskima kapelama 16 m; višina prezbiterija 9,05 m; višina ladje 11,05 m. Povišani zvonik je do jabolka visok 36 m.
Glavna in prečna ladja sta pravokotni, prezbiterij ima triosminski zaključek. Cerkev ima obliko latinskega križa. Neoresenančna fasada je zaključena s trikotnim čelom. V osi stoji portal s prekinjenim trikotnim čelom, nad njim pa je niša s kipom sv. Jurija, ki je delo Ivana Cesarja. Vrata je izdelal Franc Strnad. Ostenje ladje in transepta obroblja rustika. Gotski prezbiterij obteka pristrešen talni zidec, podpirajo ga stopnjevani oporniki. V ostenju so zazidana tri šilastoločna okna z izklesanim krogovičjem v obliki tri- in štirilista. Streha zvonika ima obliko visoke 8-kotne (stranske) piramide. Leta 1893 so ga pokrili z bakreno pločevino, ki pa jo je leta 1917 pobrala prva svetovna vojna. Potem so ga pokrili z navadno pločevino, sedaj pa je zopet pokrit z bakreno. Na zunanji steni zakristije je vzidana spominska plošča z imeni duhovnika Antona Kneza ter kmeta Gašperja Hribovška in njegove žene Terezije r. Knez. Le-ta dva sta oče in mati stolnega prošta prelata Karla Hribovška, največjega dobrotnika današnje (v času 1899-1900 prenovljene) župnijske cerkve.
Segmente profiliranega ogrodja in križne oboke v neorenesančni ladji intranseptu podpirajo toskanski pilastri. Ladja prehaja proti prezbiteriju z obočnim slavolokom, ki je kljub predelavi leta 1899 delno ohranil poznobaročno obliko. Tudi prezbiterij je ohranil obok v obliki čeških kap z začetka 19. stoletja. Najbrž pa izvirajo iz tega časa tudi pilastri s profiliranim ogredjem.
Prenovljeno in razširjeno cerkev je leta 1900 ornamentalno poslikal Osvaldo Bierti iz Humina (Gemona) v Benečiji. Njegov rojak in spremljevalec Jakob Brollo ml. je naslikal kraljevsko ogrinjalo z angeloma v apsidi ter večje število angelskih glavic. Naslikala sta stavbne elemente v neoresenančnem slogu, rozete, akantovje in cvetlice.
Današnji veliki oltar: Menza stoji zase, nekoliko odmaknjena od stene prezbiterija. Na njej je tabernakelj, nad njim v ekspozitoriju klečeča in moleča angela. Sprednji del menze nosijo štirje stebriči. Ta del oltarja je iz rahlo sivkastega marmorja z nekaj vložki iz sivega in rjavo-rdečega marmorja. Angela sta iz belega kararskega kamna.
Tabernakelj je kovinast, znotraj pozlačen, na dvodelnih vratcih so simboli štirih evangelistov ter v emajliranih krogih grški črki Α in Ω. Vratca so bila leta 1956 v Ljubljani na novo močno pozlačena. Na zadnji strani oltarja je v kamen vsekan napis Erecetum a Jos. Linser & Filiis / Innsbruck / MCM / Eodem anno consecratum. Tabernakelj je izdelalo podjetje Rappel v Schwazu na Tirolskem.
Na steni za tem kamnitim delom oltarja je na presno naslikano kraljevsko ogrinjalo s krono na vrhu in dvema angeloma ob straneh, ki držita gube ogrinjala. Pod krono je oljnata slika sv. Jurija, mladega rimskega vojščaka, ki gleda proti nebesom. V levi roki drži ščit, v desni pa bandero s križem in z levo nogo stopa zmaju na glavo. Nad mučencem plava angel z vencem zmage. Lepa slika je delo slikarja Feliksa Barazuttija iz Gradca. Okvir (nekoliko težak) je izdelal podobar Ivan Cesar iz Mozirja.
Ob oltarni sliki sta kipa sv. apostolov Petra (levo) in Pavla (desno) iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja iz St. Ulricha v Grödenski dolini na Tirolskem (danes v Italiji). Lična kamnita obhajilna miza je bila delo kamnoseka Kociančiča iz Maribora. Žal je odstranjena.
Stranska oltarja imata marmorni mizi, spredaj podprti s stebriči, ki ju je leta 1900 postavil mariborski kamnosek Kociančič. Renesančna oltarna nastavka sta iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja (1901). Na vsakem od obeh oltarjev je tabernakelj.
Levi stranski oltar je posvečen Mariji Kraljici z Detetom. Na njeni levi strani stoji kip sv. Jožefa, desno pa kip sv. Janeza Krstnika, na vrhu je relief sv. Ane.
Desni stranski oltar je posvečen sv. Antonu Puščavniku. Levo je kip sv. Antona Padovanskega, desno sv. Elizabete Ogrske, na vrhu pa relief sv. Roka.
Prižnica je na desni strani ob prelomu stene iz prezbiterija v ladjo. Izdelal jo je podobar Ivan Cesar iz Mozirja. Na strehi je podoba angela s simboli treh Božjih kreposti (vera, upanje, ljubezen), na prižnici sami pa so reliefi štirih velikih cerkveni učiteljev sv. Ambroža, sv. Avguština, sv. Hieronima in sv. Gregorija Velikega.
Sedanja krstilnica je bila zasnovana v letu 1955 po načrtih profesorja arhitekta Jožeta Plečnika in sicer na željo in povabilo protonotarja g. Franca Lukmana, tukajšnjega rojaka. Končana je bila leta 1970 za časa župnika Franca Časla po načrtih arhitekta Bitenca, in sicer s podporo g. dekana Draga Lesjaka, tukajšnjega rojaka, v spomin na 40 letnico njegovega mašništva. Kamnoseška dela je opravil Stanko Vodnik, pasarska pa Alojz Pirnat, oba iz Ljubljane.
Orgle z 12 registri in dvema manualoma je leta 1905 postavil izdelovalec orgel Josip Brandl iz Maribora. Leta 1918 jim je vojna pobrala cinaste piščali. Kmalu po prvi svetovni vojni so dobile nadomestek. Leta 1926 jih je prenovil mojster Ivan Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano. Naslednja temeljita obnova je bila leta 2002.
Spovednici sta postavljeni v stranski kapeli. Prav lepo mizarsko delo je leta 1922 ali 1923 najverjetneje naredil mizarski mojster Martin Stojan s Teharij.
Cerkvene klopi iz hrastovine z lepo izrezljanimi končnicami so deloma stare, ki jih je leta 1874 naredil mojster Janez Hrovat s Tuhinja, deloma nove, ki jih je natanko po starih izdelal domačin, mizarski mojster Franc Strnad iz Pondorja. Le-ta je naredil tudi dvosedežni klopi v prezbiteriju, ki sta bili nekaj časa v podružni cerkvi v Miklavžu, od leta 2025 pa sta ponovno v prezbiteriju župnijske cerkve. Prvotni dvosedežni klopi iz leta 1874 pa so prestavili v Kaplo. Strnad je naredil tudi veliko omaro v zakristiji.
Kipa Presvetega Srca Jezusovega (ob desnem stranskem oltarju) in Prečistega Srca Marijinega (ob levem stranskem oltarju) sta Stuflesserjeva izdelka iz leta 1901.
Nasproti prižnice visi velika in lepa slika sv. družine, delo Feliksa Barazuttija (1901). Daroval jo je tukajšnji rojak g. Karl Hribovšek. Pod njo je nekoč visela slika sv. Terezije Deteta Jezusa, danes visi nad zakristijo. Na njeno mesto pa je umeščena slika Božjega služabnika Izidorja Završnika.
Pod korom visita sliki, ohranjeni še iz prejšnje cerkve. Prva je slika Kraljice svetega rožnega venca, pred njo klečita sv. Katarina Sienska in sv. Dominik. Obdajajo pa jo skrivnosti rožnega venca. Enako sliko imajo tudi v preboldski cerkvi. Druga pa je slika stigmatizacija sv. Frančiška Asiškega. Nekoč je bila v naši župniji zelo dejavna bratovščina tretjega reda sv. Frančiška.
Križev pot je po Kastnerjevem križevem potu posnel Feliks Barazutti leta 1901. Okrasni okvirji pa so iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja.
Okna: V cerkev prenovljeno in razširjenov letih 1899-1900 je prihajala dnevna luč skozi ornamentalno poslikana okna, delo tovarne Neuhauser & Jelle iz Innsbrucka. Eksplozija, ki je leta 1944 porušila župnišče, je zdrobila, uničila tudi cerkvena okna. Za zdaj je v njih steklo motno zelenkaste in motno rdečkaste barve. Od leta 1997 sta v prezbiteriju nova vitraža blaženega Antona Martina Slomška na levi strani ter častitljivega Božjega služabnika Friderika Ireneja Baraga na desni strani. Okni sta delo Marka Jermana. Ostala okna še čakajo na zamenjavo.
Veliki lestenec: Luster je leta 1865 izdelal pasar Alojzij Peterlin iz Kamnika. Predelal in pozlatil ga je mariborski pasar Karel Tratnik.
Svečniki na vseh treh oltarjih in dva po 165 cm visoka svečnika (pri krstnem kamnu, drugi za velikonočno svečo) so iz livarne Samassa v Ljubljani.
Danes je cerkev tlakovana s šamotnimi ploščicami.
VIRI: (zbral jih je Miha Drolc)
Vidmar L., 2008. Dekanija Braslovče. Mohorjeva družba,
Lavrič A., 2007. Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja. Založba ZRC, ZRC SAZU,
Župnijska kronika Sv. Jurij ob Taboru.
Cerkev sv. Jurija v času zgodovine
Leta 1631 je cerkev imela štiri oltarje. In sicer glavni oltar Sv. Jurija ter tri stranske posvečene Devici Mariji, Sv. Lovrencu in Sv. Boštjanu. Leta 1684 je bil tabernakelj znotraj oblečen z rdečo svilo. Sveta olja so prav tako shranjevali v prezbiteriju. Glavni oltar Sv. Jurija je bil ves črno bel in okrašen z zlatom (spodaj pozlačen, posrebren in polihromiran kip Sv. Jurija). Ob njem sta stala v celoti posrebrena kipa Sv. Petra in Sv. Pavla. Zgoraj pa posrebren kip Sv. Janeza Krstnika. Oltar Device Marije je bil v času vizitacije na novo postavljen, lep in še ne polihromiran. Vizitatorju je bilo povedano, da bo spodaj podoba Device Marije, ki je bila ravno v delu, zgoraj pa kip Sv. Jerneja. Drugi stranski oltar, tudi na novo postavljen in podoben Marijinemu oltarju, pa bo posvečen Sv. Antonu Puščavnika. Tudi ta še ni bil polihromiran in pozlačen. Na sredi je imel prostor za kip ali sliko. Zgoraj pa kip Sv. Antona Padovanskega. En stranski oltar je dal postavili pl. Shrottenpach, drugega pa cerkvena bratovščina.
Ko je bila za časa župnika Franca Krabata leta 1817 dozidana nova ladja, ni znano kako so jo opremili z oltarji.
Pozneje je župnik Franc Globočnik dal prenoviti glavni oltar v katerem je stal kip Sv. Jurija. Ta kip je bil kasneje v kapeli družine Čeveljevih na Presedljah. Od tam je bil odtujen neznano kam. V tej isti kapeli, sta stala še dva kipa, ki sta bila prenesena iz prejšnje cerkve in sicer verjetno kip sv. Jožef in še eden.
Leta 1858 je župnik Globočnik dal postaviti tudi nova stranska oltarja Matere Božje in Sv. Antona Puščavnika.
Kdaj so staro gotsko, 12 sežnjev dolgo cerkev, pobaročili ne vemo. Od nje je ohranjen prezidan prezbiterij, kamniti podporniki, ki jih imajo le najstarejše cerkve in od zunaj še dobro vidni obrisi zazidanih gotskih oken. Od zunaj so vidna 3 okna, še eno pa, če se povzpnemo v zvonik. Odkrita so bila ob obnovi fasade leta 1978. Sedaj so »slepa«.
V drugi polovici 15. ali na začetku 16. stoletja so cerkev obdali s taborom (obzidjem).
Leta 1817, za časa župnika Franca Krabata, so cerkev barokizirali. Takrat je dobila dve kapeli. Prizidavo je izpeljal zidarski mojster Gregor Teržan.
Leta 1893 so pod vodstvom župnika Franca Zdolška naročili nove zvonove in za štiri metre povišali zvonik. Ustanovili so tudi cerkveno društvo v Št. Juriju ob Taboru z namenom zbiranja denarja za zidavo nove župnijske cerkve oziroma nove, večje cerkvene ladje.
Oltarji
Leta 1631 je cerkev imela štiri oltarje. In sicer glavni oltar Sv. Jurija ter tri stranske posvečene Devici Mariji, Sv. Lovrencu in Sv. Boštjanu. Leta 1684 je bil tabernakelj znotraj oblečen z rdečo svilo. Sveta olja so prav tako shranjevali v prezbiteriju. Glavni oltar Sv. Jurija je bil ves črno bel in okrašen z zlatom (spodaj pozlačen, posrebren in polihromiran kip Sv. Jurija). Ob njem sta stala v celoti posrebrena kipa Sv. Petra in Sv. Pavla. Zgoraj pa posrebren kip Sv. Janeza Krstnika.
Oltar Device Marije je bil v času vizitacije na novo postavljen, lep in še ne polihromiran. Vizitatorju je bilo povedano, da bo spodaj podoba Device Marije, ki je bila ravno v delu, zgoraj pa kip Sv. Jerneja. Drugi stranski oltar, tudi na novo postavljen in podoben Marijinemu oltarju, pa bo posvečen Sv. Antonu Puščavnika. Tudi ta še ni bil polihromiran in pozlačen. Na sredi je imel prostor za kip ali sliko. Zgoraj pa kip Sv. Antona Padovanskega. En stranski oltar je dal postaviti pl. Shrottenpach, drugega pa cerkvena bratovščina.
Ko je bila za časa župnika Franca Krabata leta 1817 dozidana nova ladja, ni znano kako so jo opremili z oltarji.
Pozneje je župnik Franc Globočnik dal prenoviti glavni oltar v katerem je stal kip Sv. Jurija. Ta kip je bil kasneje v kapeli družine Čeveljevih na Presedljah. Od tam je bil odtujen neznano kam. V tej isti kapeli, sta stala še dva kipa, ki sta bila prenesena iz prejšnje cerkve in sicer verjetno kip sv. Jožef in še eden.
Leta 1858 je župnik Globočnik dal postaviti tudi nova stranska oltarja Matere Božje in Sv. Antona Puščavnika.
Kamnit krstni kamen je bil delo kamnoseka Kociančiča. Leseni nastavek s podobo Jezusovega krsta v Jordanu pa delo podobarja Ivana Cesarja. Pri tem krstnem kamnu je bil 4. 4. 1917 krščen danes Božji služabnik Izidor Završnik.
Križev pot. V prvotni cerkvi so bile table križevega pota, ki jih je leta 1858 naslikal Jos. Kastner na Dunaju. Zanje je posredoval dr. Jos. Ulaga, takrat bivajoč v Avguštineju na Dunaju. Te postaje križevega pota so danes v podružnični cerkvi sv. Radegunde v Kapli.
Nekdaj je bila cerkev tlakovana z opečnim tlakom.
VIRI: (zbral jih je Miha Drolc)
Vidmar L., 2008. Dekanija Braslovče. Mohorjeva družba,
Lavrič A., 2007. Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja. Založba ZRC, ZRC SAZU,
Župnijska kronika Sv. Jurij ob Taboru.