{"id":372,"date":"2026-04-21T08:40:36","date_gmt":"2026-04-21T08:40:36","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-sveti-jurij-tabor.rkc.si\/?page_id=372"},"modified":"2026-05-19T11:23:47","modified_gmt":"2026-05-19T11:23:47","slug":"zupnijska-cerkev-sv-jurij-ob-taboru","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-sveti-jurij-tabor.rkc.si\/?page_id=372","title":{"rendered":"\u017dupnijska cerkev sv. Jurij ob Taboru"},"content":{"rendered":"

V zgodovini je na\u0161a \u017eupnijska cerkev spreminjala svoj obseg in izgled. Prvi\u010d je omenjena<\/strong>\u00a011. marca 1391, ko je vranski \u017eupnik Todorik Tewfel de Czersteten tr\u017ea\u0161kemu \u0161kofu Henriku prezentiral Janeza, sina pokojnega Konrada de Lok, za ordinacijo \u00bbad titulum sue filialis ecclesie sancti Jeorii in Osterwicz\u00ab.<\/strong>\u00a0Po svoji za\u010detni velikosti je bila precej manj\u0161a od dana\u0161nje.<\/strong><\/p>\n

\n
\n
\n
    \n
  • \"\"<\/li>\n
  • \"\"<\/li>\n
  • \"\"<\/li>\n
  • \"\"<\/li>\n
  • \"\"<\/li>\n <\/ul>\n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div><\/p>\n

    Danes imamo cerkev, ki je bila temeljito prenovljena in pove\u010dana (od prvotne cerkve sta ostala samo zvonik in prezbiterij) v letih 1899-1900. Prenovljena je v neorenesan\u010dnem slogu. Na\u010drte za obnovo je izrisal Ferdinand Gologranc, izvedel pa jih je Vincenc Grein. Cerkev je 11. julija 1900 posvelil \u0161kof Mihael Napotnik. Ob posve\u010denju \u0161e ni bila popolnoma opremljena z notranjo opremo.<\/p>\n

    Cerkev je pravilno orientirana (vzhod-zahod). Zvonik je na severni, zakristija na ju\u017eni strani.<\/p>\n

    Dol\u017eina cerkve je 30 m; \u0161irina ladje 8 m; \u0161irina ladje s stranskima kapelama 16 m; vi\u0161ina prezbiterija 9,05 m; vi\u0161ina ladje 11,05 m. Povi\u0161ani zvonik je do jabolka visok 36 m.<\/p>\n

    Glavna in pre\u010dna ladja sta pravokotni, prezbiterij ima triosminski zaklju\u010dek. Cerkev ima obliko latinskega kri\u017ea. Neoresenan\u010dna fasada je zaklju\u010dena s trikotnim \u010delom. V osi stoji portal s prekinjenim trikotnim \u010delom, nad njim pa je ni\u0161a s kipom sv. Jurija, ki je delo Ivana Cesarja. Vrata je izdelal Franc Strnad. Ostenje ladje in transepta obroblja rustika. Gotski prezbiterij obteka pristre\u0161en talni zidec, podpirajo ga stopnjevani oporniki. V ostenju so zazidana tri \u0161ilastolo\u010dna okna z izklesanim krogovi\u010djem v obliki tri- in \u0161tirilista. Streha zvonika ima obliko visoke 8-kotne (stranske) piramide. Leta 1893 so ga pokrili z bakreno plo\u010devino, ki pa jo je leta 1917 pobrala prva svetovna vojna. Potem so ga pokrili z navadno plo\u010devino, sedaj pa je zopet pokrit z bakreno. Na zunanji steni zakristije je vzidana spominska plo\u0161\u010da z imeni duhovnika Antona Kneza ter kmeta Ga\u0161perja Hribov\u0161ka in njegove \u017eene Terezije r. Knez. Le-ta dva sta o\u010de in mati stolnega pro\u0161ta prelata Karla Hribov\u0161ka, najve\u010djega dobrotnika dana\u0161nje (v \u010dasu 1899-1900 prenovljene) \u017eupnijske cerkve.<\/p>\n

    Segmente profiliranega ogrodja in kri\u017ene oboke v neorenesan\u010dni ladji intranseptu podpirajo toskanski pilastri. Ladja prehaja proti prezbiteriju z obo\u010dnim slavolokom, ki je kljub predelavi leta 1899 delno ohranil poznobaro\u010dno obliko. Tudi prezbiterij je ohranil obok v obliki \u010de\u0161kih kap z za\u010detka 19. stoletja. Najbr\u017e pa izvirajo iz tega \u010dasa tudi pilastri s profiliranim ogredjem.<\/p>\n

    Prenovljeno in raz\u0161irjeno cerkev je leta 1900 ornamentalno poslikal Osvaldo Bierti iz Humina (Gemona) v Bene\u010diji. Njegov rojak in spremljevalec Jakob Brollo ml. je naslikal kraljevsko ogrinjalo z angeloma v apsidi ter ve\u010dje \u0161tevilo angelskih glavic. Naslikala sta stavbne elemente v neoresenan\u010dnem slogu, rozete, akantovje in cvetlice.<\/p>\n

    Dana\u0161nji veliki oltar:<\/strong>\u00a0Menza stoji zase, nekoliko odmaknjena od stene prezbiterija. Na njej je tabernakelj, nad njim v ekspozitoriju kle\u010de\u010da in mole\u010da angela. Sprednji del menze nosijo \u0161tirje stebri\u010di. Ta del oltarja je iz rahlo sivkastega marmorja z nekaj vlo\u017eki iz sivega in rjavo-rde\u010dega marmorja. Angela sta iz belega kararskega kamna.<\/p>\n

    Tabernakelj je kovinast, znotraj pozla\u010den, na dvodelnih vratcih so simboli \u0161tirih evangelistov ter v emajliranih krogih gr\u0161ki \u010drki \u0391 in \u03a9. Vratca so bila leta 1956 v Ljubljani na novo mo\u010dno pozla\u010dena. Na zadnji strani oltarja je v kamen vsekan napis Erecetum a Jos. Linser & Filiis \/ Innsbruck \/ MCM \/ Eodem anno consecratum. Tabernakelj\u00a0<\/strong>je izdelalo podjetje Rappel v Schwazu na Tirolskem.<\/p>\n

    Na steni za tem kamnitim delom oltarja je na presno naslikano kraljevsko ogrinjalo s krono na vrhu in dvema angeloma ob straneh, ki dr\u017eita gube ogrinjala. Pod krono je oljnata slika sv. Jurija, mladega rimskega voj\u0161\u010daka, ki gleda proti nebesom. V levi roki dr\u017ei \u0161\u010dit, v desni pa bandero s kri\u017eem in z levo nogo stopa zmaju na glavo. Nad mu\u010dencem plava angel z vencem zmage. Lepa slika je delo slikarja Feliksa Barazuttija iz Gradca. Okvir (nekoliko te\u017eak) je izdelal podobar Ivan Cesar iz Mozirja.<\/p>\n

    Ob oltarni sliki sta kipa sv. apostolov Petra (levo) in Pavla (desno) iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja iz St. Ulricha v Gr\u00f6denski dolini na Tirolskem (danes v Italiji). Li\u010dna kamnita obhajilna miza je bila delo kamnoseka Kocian\u010di\u010da iz Maribora. \u017dal je odstranjena.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Stranska oltarja<\/strong>\u00a0imata marmorni mizi, spredaj podprti s stebri\u010di, ki ju je leta 1900 postavil mariborski kamnosek Kocian\u010di\u010d. Renesan\u010dna oltarna nastavka sta iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja (1901). Na vsakem od obeh oltarjev je tabernakelj.<\/p>\n

    Levi stranski oltar je posve\u010den Mariji Kraljici z Detetom. Na njeni levi strani stoji kip sv. Jo\u017eefa, desno pa kip sv. Janeza Krstnika, na vrhu je relief sv. Ane.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Desni stranski oltar je posve\u010den sv. Antonu Pu\u0161\u010davniku. Levo je kip sv. Antona Padovanskega, desno sv. Elizabete Ogrske, na vrhu pa relief sv. Roka.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Pri\u017enica<\/strong>\u00a0je na desni strani ob prelomu stene iz prezbiterija v ladjo. Izdelal jo je podobar Ivan Cesar iz Mozirja. Na strehi je podoba angela s simboli treh Bo\u017ejih kreposti (vera, upanje, ljubezen), na pri\u017enici sami pa so reliefi \u0161tirih velikih cerkveni u\u010diteljev sv. Ambro\u017ea, sv. Avgu\u0161tina, sv. Hieronima in sv. Gregorija Velikega.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Sedanja krstilnica<\/strong>\u00a0je bila zasnovana v letu 1955 po na\u010drtih profesorja arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika in sicer na \u017eeljo in povabilo protonotarja g. Franca Lukmana, tukaj\u0161njega rojaka. Kon\u010dana je bila leta 1970 za \u010dasa \u017eupnika Franca \u010casla po na\u010drtih arhitekta Bitenca, in sicer s podporo g. dekana Draga Lesjaka, tukaj\u0161njega rojaka, v spomin na 40 letnico njegovega ma\u0161ni\u0161tva. Kamnose\u0161ka dela je opravil Stanko Vodnik, pasarska pa Alojz Pirnat, oba iz Ljubljane.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Orgle<\/strong>\u00a0z 12 registri in dvema manualoma je leta 1905 postavil izdelovalec orgel Josip Brandl iz Maribora. Leta 1918 jim je vojna pobrala cinaste pi\u0161\u010dali. Kmalu po prvi svetovni vojni so dobile nadomestek. Leta 1926 jih je prenovil mojster Ivan Jenko iz \u0160t. Vida nad Ljubljano. Naslednja temeljita obnova je bila leta 2002.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    Spovednici<\/strong>\u00a0sta postavljeni v stranski kapeli. Prav lepo mizarsko delo je leta 1922 ali 1923 najverjetneje naredil mizarski mojster Martin Stojan s Teharij.<\/p>\n

    Cerkvene klopi<\/strong>\u00a0iz hrastovine z lepo izrezljanimi kon\u010dnicami so deloma stare, ki jih je leta 1874 naredil mojster Janez Hrovat s Tuhinja, deloma nove, ki jih je natanko po starih izdelal doma\u010din, mizarski mojster Franc Strnad iz Pondorja. Le-ta je naredil tudi dvosede\u017eni klopi v prezbiteriju, ki sta bili nekaj \u010dasa v podru\u017eni cerkvi v Miklav\u017eu, od leta 2025 pa sta ponovno v prezbiteriju \u017eupnijske cerkve. Prvotni dvosede\u017eni klopi iz leta 1874 pa so prestavili v Kaplo. Strnad je naredil tudi veliko omaro v zakristiji.<\/p>\n

    Kipa<\/strong>\u00a0Presvetega Srca Jezusovega<\/strong>\u00a0(ob desnem stranskem oltarju)\u00a0in Pre\u010distega Srca Marijinega<\/strong>\u00a0(ob levem stranskem oltarju) sta Stuflesserjeva izdelka iz leta 1901.<\/p>\n

    \n
    \n
    \n
      \n
    • \"\"<\/li>\n
    • \"\"<\/li>\n <\/ul>\n <\/div>\n \n <\/div>\n<\/div><\/p>\n

      Nasproti pri\u017enice<\/strong>\u00a0visi velika in lepa slika sv. dru\u017eine, delo Feliksa Barazuttija (1901). Daroval jo je tukaj\u0161nji rojak g. Karl Hribov\u0161ek. Pod njo je neko\u010d visela slika sv. Terezije Deteta Jezusa, danes visi nad zakristijo. Na njeno mesto pa je ume\u0161\u010dena slika Bo\u017ejega slu\u017eabnika Izidorja Zavr\u0161nika.<\/p>\n

      \"\"<\/p>\n

      Pod korom<\/strong>\u00a0visita sliki, ohranjeni \u0161e iz prej\u0161nje cerkve. Prva je slika Kraljice svetega ro\u017enega venca, pred njo kle\u010dita sv. Katarina Sienska in sv. Dominik. Obdajajo pa jo skrivnosti ro\u017enega venca. Enako sliko imajo tudi v preboldski cerkvi. Druga pa je slika stigmatizacija sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega. Neko\u010d je bila v na\u0161i \u017eupniji zelo dejavna bratov\u0161\u010dina tretjega reda sv. Fran\u010di\u0161ka.<\/p>\n

      Kri\u017eev pot<\/strong>\u00a0je po Kastnerjevem kri\u017eevem potu posnel Feliks Barazutti leta 1901. Okrasni okvirji pa so iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja.<\/p>\n

      Okna:<\/strong>\u00a0V cerkev prenovljeno in raz\u0161irjenov letih 1899-1900 je prihajala dnevna lu\u010d skozi ornamentalno poslikana okna, delo tovarne Neuhauser & Jelle iz Innsbrucka. Eksplozija, ki je leta 1944 poru\u0161ila \u017eupni\u0161\u010de, je zdrobila, uni\u010dila tudi cerkvena okna. Za zdaj je v njih steklo motno zelenkaste in motno rde\u010dkaste barve. Od leta 1997 sta v prezbiteriju nova vitra\u017ea bla\u017eenega Antona Martina Slom\u0161ka na levi strani ter\u00a0\u010dastitljivega Bo\u017ejega slu\u017eabnika Friderika Ireneja Baraga na desni strani. Okni sta delo Marka Jermana. Ostala okna \u0161e \u010dakajo na zamenjavo.<\/p>\n

      Veliki lestenec:\u00a0<\/strong>Luster je leta 1865 izdelal pasar Alojzij Peterlin iz Kamnika. Predelal in pozlatil ga je mariborski pasar Karel Tratnik.<\/p>\n

      Sve\u010dniki<\/strong>\u00a0na vseh treh oltarjih in dva po 165 cm visoka sve\u010dnika (pri krstnem kamnu, drugi za velikono\u010dno sve\u010do) so iz livarne Samassa v Ljubljani.<\/p>\n

      Danes je cerkev tlakovana s \u0161amotnimi plo\u0161\u010dicami.<\/p>\n

      VIRI:\u00a0<\/strong>(zbral jih je Miha Drolc)<\/p>\n

      Vidmar L., 2008. Dekanija Braslov\u010de. Mohorjeva dru\u017eba,<\/p>\n

      Lavri\u010d A., 2007. Ljubljanska \u0161kofija v vizitacijah 17. stoletja. Zalo\u017eba ZRC, ZRC SAZU,<\/p>\n

      \u017dupnijska kronika Sv. Jurij ob Taboru.<\/p>\n

      \u00a0<\/strong><\/p>\n

      Cerkev sv. Jurija v \u010dasu zgodovine<\/strong><\/p>\n

      \n
      \n
      \n